Gaslighting na delovnem mestu: prepoznava, posledice in zaščita

Gaslighting na delovnem mestu

Gaslighting je oblika psihološke manipulacije, pri kateri posameznik ali skupina sistematično spodkopava samozavest, percepcijo realnosti in občutek lastne vrednosti druge osebe. Ko se to dogaja na delovnem mestu, ima lahko resne posledice za posameznika in organizacijsko kulturo.

Kako prepoznati gaslighting na delovnem mestu?

Gaslighting se pogosto odvija subtilno in postopoma, zato je ključnega pomena, da znamo prepoznati njegove znake. Ti vključujejo:

• Zanikanje ali generiranje (preteklih) dogodkov – nadrejeni ali sodelavci zanikajo izrečeno-storjeno, ustvarjajo namišljene okoliščine za zbujanje specifičnih odzivov.
• Minimiziranje občutkov – stavek “vi ste preobčutljivi” ali ocena, da vedno napačno interpretirate situacijo.
• Sprememba dejstev – spreminjanje zgodbe za prikaz različice “resnice”.
• Izolacija in diskreditacija – širjenje govoric, izolacija od ključnih informacij ali prikazovanje osebe kot nezanesljive.
• Nejasna komunikacija – ustvarjanje dvoumnih navodil in nato očitanje nesposobnosti.

Posledice gaslightinga

Gaslighting lahko vodi v resne psihološke in čustvene posledice, vključno z:

• Izgubo samozavesti in dvomom vase,
• Povečanim stresom, anksioznostjo in izgorelostjo,
• Zmanjšano delovno učinkovitostjo in motivacijo,
• Poslabšanjem odnosov med zaposlenimi.

Kako se zaščititi pred gaslightingom?

1. Vodenje zapiskov – beležite si pomembne pogovore, e-poštna sporočila in dogodke.
2. Postavljanje meja – ne dovolite, da vas drugi prepričajo v nekaj, kar veste, da ni resnično.
3. Iskanje podpore – sicer v delovnih okoljih pogosto zelo težko, saj se gaslighting pogosto spreminja v kulturo podjetja. Mogoče poskus posredovanja informacij vodstvu ali pooblaščenim osebam.
4. Ohranjanje profesionalnosti – ohranite mirnost in se osredotočite na dejstva.
5. Uveljavljanje pravic – če je potrebno, sprožite uradne postopke proti storilcu.

Gaslighting na delovnem mestu lahko povzroči resne težave tako posameznikom kot organizacijam. Ključnega pomena je, da zaposleni in vodstvo prepoznajo toksične vzorce vedenja in vzpostavijo kulturo spoštovanja in transparentnosti. S pravočasnim ukrepanjem je možno pojav preprečevati in posledično izboljšati delovno okolje.

Ali ste vedeli?

Izraz gaslighting izvira iz britanske drame Gas Light (1938), ki jo je napisal Patrick Hamilton. Zgodba govori o paru. Mož psihološko manipulira svojo ženo tako, da spreminja majhne podrobnosti v njenem okolju (npr. zatemnjuje plinske svetilke v hiši) in nato zanika, da bi se karkoli spremenilo, s čimer jo postopoma prepriča, da izgublja razum.

Izraz se je populariziral po filmskih adaptacijah, zlasti po hollywoodski verziji Gaslight (1944) z Ingrid Bergman v glavni vlogi. Danes se gaslighting uporablja za opis psihološke manipulacije, pri kateri storilec žrtev sistematično prepričuje, da napačno zaznava resničnost, kar vodi v dvom o lastni presojo in razsodnosti.

Klasična gaslighting stavka:

• To je vse v tvoji glavi
• Ne vem, zakaj si tako občutljiv/a