Negativna selekcija in slabost selekcijskih postopkov: Kako družba izgublja najboljše kadre?
Kazalo
Piše:
Leon Goran Miloševič
Negativna selekcija je pojav, pri katerem organizacije, podjetja ali celo države s svojimi postopki izbire in vrednotenja kadrov ne le da ne pridobijo najboljših kandidatov, ampak jih celo sistematično zavračajo. Ta proces vodi v stagnacijo, neučinkovitost in dolgoročno degradacijo institucij.
Kljub temu, da bi moral biti cilj selekcijskih postopkov identificirati in vključiti najbolj sposobne posameznike, številne prakse vodijo v nasprotno smer. V nadaljevanju se poglabljam v vzroke, posledice in možne rešitve tega problema.
Paradoksi negativne selekcije
Negativna selekcija in nestrokovno kadrovanje pogosto vodita v paradokse, ki jih lahko v nekaterih primerih označimo celo za neetične, v drugih pa za nelogične in škodljive.
- Obsežen življenjepis = avtomatična izločitev
Nestrokovno kadrovanje pogosto temelji na neučinkovitih metodah. Pogosto se zgodi, da izbiro kandidatov vodi oseba, ki ni pripravljena vložiti časa v temeljito analizo prijav. Nenapisano pravilo v takih primerih je, da se obsežne življenjepise samodejno zavrne, saj velja prepričanje: “Kdo bo to bral?” ali “To je preveč informacij.” Takšen subjektiven pristop kaže na pomanjkanje profesionalnosti in odgovornosti pri selekciji kadrov. Predstavljajmo si kuharja, ki bi rekel: “Ne bom pripravil tega recepta, ker vključuje preveč sestavin.” - Nestrokovna kadrovnica ocenjuje strokovnost izkušenega kandidata
Ena izmed najpogostejših težav v kadrovski selekciji je neustrezno ocenjevanje strokovnosti kandidatov. Pogosto se zgodi, da visoko kvalificirani strokovnjaki, ki imajo bogate izkušnje in znanja, naletijo na povsem pavšalne ocene kadrovnikov, ki nimajo dovolj strokovnega znanja, da bi lahko objektivno ocenili njihove kompetence. Posledično se zgodi, da izjemno sposobni kandidati niso prepoznani, medtem ko manj usposobljeni kandidati morda dobijo prednost zaradi subjektivnih kriterijev. To ne vpliva negativno le na posameznike, ampak dolgoročno tudi na kakovost delovne sile in uspešnost podjetja.
Vzroki negativne selekcije
- Togi birokratski postopki
Številne organizacije uporabljajo rigidne in zastarele metode kadrovske selekcije, ki ne upoštevajo realnih kompetenc kandidatov. Pretirano zanašanje na formalne kvalifikacije ali avtomatizirane algoritme in ATS sistem lahko privede do izključitve nadarjenih posameznikov, ki ne ustrezajo kalupu, a bi lahko pomembno prispevali k uspehu organizacije. - Favoriziranje mediokritete
V številnih organizacijah prevladuje kultura povprečnosti, kjer je bolj kot kakovost posameznika pomembna njegova prilagodljivost obstoječim razmeram. To pomeni, da so bolj cenjeni kandidati, ki ne izstopajo preveč in se ne upirajo obstoječim strukturam, kar posledično vodi v selekcijo manj kompetentnih kadrov. - Strah pred konkurenco
Vodje in kadrovniki se pogosto izogibajo zaposlovanju ljudi, ki so bolj usposobljeni ali inteligentnejši od njih samih. To vodi do situacije, kjer so najbolj sposobni kandidati zavrnjeni v korist manj sposobnih posameznikov. - Nestrokovno kadrovanje
V Sloveniji je področje kadrovanja pogosto prepuščeno posameznikom, ki nimajo ustreznih kompetenc in znanja s področja izbora kadrov, pri čemer je opaziti prevlado žensk v kadrovskih službah. Pomanjkanje resnične strokovnosti in usposobljenosti ter subjektivni vplivi vodijo v slabe selekcijske odločitve, pri čemer so pogosto zavrnjeni kandidati z znanjem in sposobnostmi, ki bi lahko koristili organizaciji. - Poudarek na napačnih kriterijih
Veliko selekcijskih postopkov temelji na napačnih predpostavkah o tem, kaj je resnično pomembno. - Korupcija in klientelizem
V okoljih, kjer prevladuje nepotizem ali korupcija, so selekcijski postopki pogosto zgolj formalnost, ki služi prikrivanju dejstva, da so položaji že vnaprej rezervirani za določene posameznike. To onemogoča, da bi bili na ključne položaje postavljeni najbolj sposobni ljudje. - Diskriminacija na podlagi različnih okoliščin
V družbi je prisoten nemir, ki se, o tem ni dvoma, poglablja. Zato ne preseneča, da se povečujejo tudi določene oblike predsodkov in napetosti oz. oblik diskriminacije, zoper katere se je težko boriti. Narodnost, rasa, veroizpoved … Vse to so tudi danes prisotni predsodki, torej enako, kot pred destletji. Kot družba smo sicer, da predsodke manj očitno izražamo v javnosti, vendar stran od oči množice so močno prisotni in vplivajo na številne posameznike.
Razloge za vnovično prebujanje različnih oblik predsodkov gre iskati tudi v spodleteli politiki priseljevanja, ki vpliva na avtohtono prebivalstvo. Odpor do množičnega priseljevanja je evidenten v vseh evropskih državah.
Posledice negativne selekcije
Negativna selekcija ima dolgoročne in obsežne posledice za družbo in organizacije, v katerih prevladuje:
- Znižanje splošne učinkovitosti – Organizacije z manj sposobnimi kadri postajajo manj inovativne, manj konkurenčne in manj uspešne. Dolgoročno je spodletelo kadrovanje na škodo podjetju samemu, glavni krivec za nestrokovno kadrovanje so pa nestrokovne kadrovske pisarne oz. v le-teh zaposlene osebe.
- Demotivacija sposobnih posameznikov – Ko vidijo, da se vrednotijo napačne lastnosti, najbolj sposobni posamezniki pogosto izgubijo motivacijo za delo ali pa zapustijo organizacijo oziroma državo.
- Zmanjšanje zaupanja v sistem – Ljudje, ki vidijo, da kompetence niso ključni dejavnik pri napredovanju, izgubijo vero v pravičnost sistema.
- Beg možganov – Najboljši in najpametnejši posamezniki pogosto poiščejo priložnosti drugje, kar vodi do izgube človeškega kapitala.
Rešitve in možni ukrepi
Da bi preprečili negativno selekcijo, morajo organizacije in družba kot celota sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili pravičnejši in učinkovitejši selekcijski proces:
- Prenova selekcijskih metod – Uporaba bolj dinamičnih in večdimenzionalnih metod ocenjevanja kandidatov, ki temeljijo na dejanskih sposobnostih in potencialu.
- Spodbujanje kulture meritokracije – Organizacije bi morale nagrajevati sposobnosti in znanje ter zagotavljati priložnosti za napredovanje najboljšim kadrom.
- Preprečevanje nepotizma in klientelizma – Strožje zakonodajne in nadzorne strukture morajo preprečevati nepravične postopke zaposlovanja.
- Izobraževanje kadrovnikov in vodij – Usposabljanje ljudi, ki odločajo o zaposlovanju, da bodo prepoznali prave talente in ne bodo podlegli subjektivnim ali škodljivim vzorcem odločanja.
- Transparentnost selekcijskih postopkov – Javni razpisi in ocenjevanja morajo biti bolj pregledni, kandidati pa morajo imeti možnost dostopa do informacij o kriterijih in postopkih izbire.
Negativna selekcija je resen problem, ki zavira napredek organizacij in družb. Če želimo dolgoročno graditi uspešno in konkurenčno družbo, moramo poskrbeti, da bodo selekcijski postopki temeljili na pravičnih in objektivnih kriterijih. Le tako bomo zagotovili, da bodo na ključnih položajih delovali sposobni, inovativni in odgovorni posamezniki, ki bodo prispevali k skupnemu napredku.
