Toksična delovna okolja: Med govoricami in ironijo zaposlovanja

Toksična delovna okolja: Med govoricami in ironijo zaposlovanja

piše

Leon G. Miloševič

V številnih podjetjih se v zaposlitvenih oglasih poudarja pomen timskega dela, spoštljive komunikacije in pozitivnega vzdušja. Če ta hip odprete oglase za delovna mesta, v njih kar mrgolijo floskule o timskem duhu, sproščenem vzdušju ipd. Pogosto se v opisih zasledi celo reči, ki se v celoti izključujejo – npr; profesionalno okolje, kjer delamo v sproščenem duhu.

Kaj zdaj? Se gremo profesionalizma ali sproščenosti?

Kandidati so vabljeni, da se pridružijo dinamičnim ekipam, kjer se ceni sodelovanje in medsebojna podpora. Toda realnost v mnogih delovnih okoljih je pogosto povsem drugačna – delovna okolja so prežeta z umetno ustvarjenimi problemi, konstantnim ogovarjanjem in pasivno-agresivnim vedenjem.

Govoričenje kot sredstvo manipulacije

Prispevek temeljim na analizi 3 različnih delovnih okolji v obdobju 2 let. V povprečju kolektive sestavlja med 30 in 50 zaposlenih (na izmeno).

Govoričenje na delovnem mestu ni nedolžen pojav, temveč orodje za pridobivanje ali odvzem moči in vpliva. Posamezniki/ce, ki širijo govorice, pogosto manipulirajo s percepcijo sodelavcev in nadrejenih, pri čemer je cilj krepiti lastni položaj.

Šibke osebnostne strukture se zatekajo k takšnim praksam, ker je to verjetno edini način, da lahko nekaj dosežejo, saj ob pomanjkanju drugih kompetenc manipulacija (p)ostane edino sredstvo za doseganje osebnih ciljev.

V pomanjkanju samokritičnosti, pri čemer veliko vlogo opravi tudi šibko zastavljeno vodstvo, posamezniki in posameznice, ki ustvarjajo toksično delovno okolje, niso usmerjeni k spreminjanju svojega pristopa. Posledično se v organizaciji oblikujejo klani (sociološki fenomen, ko imamo posamezne frakcije, ki se delijo v pod-frakcije) in nezaupanje, kar vodi v slabšo produktivnost in psihološko obremenitev zaposlenih.

Govorice – subtilno uničevanje sodelovanja

Laži, izmišljene situacije, govorice …

Čeprav podjetja deklarativno iščejo “timske igralce”, kar je seveda iskanje fiktivne osebnostne lastnosti, se delovna okolja pogosto znajdejo v primežu množice, ki jo sestavljajo posamezniki brez razvitih moralno-etičnih vrednot. Ko takšno kadrovsko strukturo vodi karakterno šibko vodstvo, so pogoji za toksično delovno okolje izpolnjeni.

Levji delež odgovornosti za takšno situacijo v kolektivih lahko pripišemo nestrokovnim in zastarelim metodam kadrovanja.

Slovenski trg dela in delovna okolja se naravnost utapljajo v slabih praksah, nestrokovnosti in kopici drugih težav. Moralno-etične osebe se pogosto označuje za zahtevne in naporne, občutljive ipd., kar so metode, ki sodijo med oblike manipulacije (npr. gaslighting). Pozivi, da se izognemo ogovarjanju, so pogosto označeni za občutljivost, čeprav največ smiselnosti kaže ravno oseba, ki poziva k opuščanju te prakse.

Govorice, izmišljanje nekakšnih situacij in generiranje napetosti med sodelavci ustvarja negotovost, spodkopava profesionalnost in podira organizacijsko strukturo. Namesto odkritega reševanja nesoglasij se konflikti poglabljajo skozi zakulisne pogovore, kar zmanjšuje povezanost zaposlenih in s tem učinkovitost ekipe.

Vodstva in kadrovske pisarne brez kompetenc.

Ironija zaposlovanja: “Timski igralci” v resnici ne obstajajo

Paradoksalno je, da kadrovske službe pogosto dajo prednost lastnostim, ki so v resnici diametralno nasprotje z ideali t. i. timskega dela. Po drugi strani pa kot “netimsko” osebo prepoznajo ravno osebo, ki lahko v tim vnese nekaj več spoštljivosti in resničnega timskega duha. Temu botruje nepoznavanje psihologije in nestrokovnosti (predvsem kadrovskih pisarn), ki jo toliko poudarjam.

Kadrovanje danes ni analiza osebnostnih struktur, temveč hitro polnjenje vrzeli, ki so pa nastale zaradi slabih pogojev dela, nizkih osebnih dohodkov glede na pogoje dela ipd., kar vodi v fluktuacije.

Podjetja vzpostavijo delovno okolje, kjer vlada nelojalna konkurenca namesto pristnega sodelovanja. Nepoznavanje psihologije, slabo zaznavanje osebnostne strukture, nerazumevanje dinamike odnosov itd., vse to so razlogi, da so delovna okolja polna toksičnosti. Vodstva pogosto sploh ne zaznajo napetosti znotraj kolektivov, saj bi za kaj takšnega bilo treba zapustiti pisarno in se globlje seznaniti z utripom podjetja. A zgolj to, da se sprehajamo med zaposlenimi tudi ni dovolj, saj brez razumevanja in zaznavanja subtilnih kazateljev ne moremo zaznati niti očesu skritih težav.

Kako prepoznati in obvladati toksično okolje?

Da bi se podjetja izognila tovrstnim destruktivnim vzorcem, je ključno:

1. Aktivno preprečevanje govoric – Vodstvo mora jasno komunicirati ničelno toleranco do širjenja neresnic in opravljanja.
2. Spodbujanje odprte komunikacije – Formalizirani postopki za reševanje nesoglasij zmanjšujejo potrebo po zakulisnih igrah.
3. Preverjanje resničnih vrednot kandidatov pri zaposlovanju – Namesto generičnih fraz o timskem delu bi morali delodajalci preverjati dejanske kompetence sodelovanja.
4. Redna ocena delovnega vzdušja – Anonimne ankete in povratne informacije zaposlenih lahko razkrijejo prikrite težave.

Toksično delovno okolje ni zgolj rezultat neprimernega vedenja posameznikov, temveč sistemske težave podjetij, ki ne znajo ali ne želijo obvladovati destruktivnih vzorcev. Ključ do rešitve je v doslednem izvajanju vrednot, ki jih podjetja promovirajo – če resnično želijo timske igralce, jih morajo tudi aktivno podpirati in nagrajevati.